Drevesa na fotografijah in v pesmih (odprtje razstave 12. 5. 2017)

V petek, 12. 5. 2017, smo v avli  naše šole, Osnovne šole Franceta Prešerna, odprli fotografsko razstavo g. Jožeta Vrča z naslovom DREVESA. Avtor je vso lepoto dreves poskusil prikazati na več načinov: z običajnim črno-belim filmom, z barvnim dia filmom in z infrardečim filmom. Po razvijanju črno-belega in infrardečega filma je dobil negative, po razvijanju dia filma pa pozitive, na papirju pa v prvih dveh primerih pozitive, pri dia filmu pa negative. Te fotografije je na razstavi združil s pesmmi iz pesniške zbirke Nevenke Klemenc, ki jo je napisala  za to fotografsko razstavo. Tudi tema njenih pesmi so drevesa.

Za začetek smo prisluhnili modrim besedam ge. ravnateljice Marte Otič, nato pa še besedam g. Jožeta Vrča. Temu  je sledil program, ki ga sta vodili učenki šole Ana Sara Oroš iz 7. razreda in Marta Balevska iz 8. razreda. Povedali sta nam nekaj o življenju in delu  g. Jožeta Vrča in ge. Nevenke Klemenc.     

 Jože Vrč se s fotografijo ukvarja že od leta 1961. S fotografiranjem dreves je začel leta 1984, za svoje delo je prejel več nagrad. Nevenka Klemenc se s poezijo intenzivneje ukvarja zadnje desetletje. V letu 2016 je sodelovala s fotografom Jožetom Vrčem in najprej je nastala razstava fotografij Drevesa, Nevenka Klemenc pa je fotografijam pripisala nekaj pesmi. Kasneje sta se skupaj odločila izdati knjigo o drevesih. 

Intervju                                               

VSE SE JE PRIČELO S FOTOGRAFSKIM TEČAJEM

Jože Vrč,bivši učenec naše šole, slovenski fotograf, je za svoje fotografije prejel več  nagrad v  Sloveniji in izven nje. Njegova zadnja razstava ima naslov DREVESA. Z njo želi pokazati, kako močno so drevesa povezana z našim življenjem. Razstavo si lahko ogledate v avli šole.

Ali se nam lahko predstavite?                                                                             

Sem Jože Vrč, rojen 1944 v Avstriji. V Slovenijo sem prišel po vojni, kjer so me vzeli v rejniško družino. Hodil sem na vašo osnovno šolo in nato na šolo za kemijske laborante v Rušah, kjer sem tudi posnel svojo prvo črno-belo fotografijo. Po končani šoli sem prav kmalu dobil službo v ljubljanskem Leku. Tam smo  prijatelji ustanovili fotografski klub. Fotografije smo pošiljali po Jugoslaviji in celem svetu. Naše društvo je prejelo veliko nagrad in priznanj.  To me je nekako vleklo naprej,  ker sem vedel, da nekaj znam. Tako je prišlo do moje prve razstave.

Kako to, da ste se odločili za fotografiranje?

Vse se je začelo s tem, ko je profesor na šoli v Rušah imel tečaj fotografiranja. Profesor nam je dal fotoaparate in rekel, naj gremo poslikati okolico.  Šola je imela temnico in v njej smo  razvili prvi film. Tako sem dobil navdih. 

Zakaj pa ravno fotografiranje dreves?

V naš fotografski klub so prihajali razpisi za razstave. Na razpisih so tudi teme, ki jih oni določijo in ena izmed njih je bila tudi tema “Drevesa”. Navdušil sem se  zanjo.

Kako pa ste se počutili, ko so nagrade kar padale?

Nagrada je že, če te sploh izberejo v ožji krog. Še bolj si pa vesel, če prejmeš nagrado, ali pa če tvoje slike  razstavijo. Takrat pa se zavedaš, da si eden boljših.

S prijatelji ste ustanovili fotografski klub. Kako pa poteka delo v njem?

Ko postaneš član takšnega kluba, prideš v nek sistem. To je, da ko posnameš določeno število fotografij, napreduješ po kategorijah. Npr. foto amater tretje klase. Z razstavami zbiraš določeno število točk in tako napreduješ.

Ali od vas lahko pričakujemo še kakšno razstavo?

Ja, mislim, da. Poslal sem prošnjo, da bi imel razstavo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Upam, da mi bo uspelo.

[Not a valid template]

Zapisali: Marina Drakšič in Belmina Huskić, 8.a.
Mentorica : Lidija Štrucl