Janez Šibila, Pesnikov portret, akvarel.

 

PEVCU

 Kdo zná
noč temno razjásnit, ki tare duha!

Kdo vé
kragulja odgnati, ki kljuje srce
od zora do mraka, od mraka do dné!

Kdo učí
izbrisat ‘z spomina nekdanje dni,
brezup prihodnjih oduzét spred oči,
praznôti ubežáti, ki zdánje morí!

Kako
bit óčeš poet in ti pretežkó
je v prsih nosít al pekel, al nebo!

Stanu
se svojega spomni, tŕpi brez miru!

http://www.preseren.net/slo/3_poezije/19_pevcu.asp

 

Spoštovani starši, dragi učenci!

8.februar, dan, ko se je leta 1849 od nas poslovil dr. France Prešeren, je že tradicionalno rezerviran za kulturo, zato se ga drži ime slovenski kulturni (in državni) praznik.

Prešernov dan sicer praznujemo že od leta 1945, dela prost dan pa je postal šele po osamosvojitvi.

Kulturno dogajanje bo letos zaživelo na spletnih straneh in družbenih omrežjih. 

Od 3. decembra 2020 do 8. februarja 2021 je v Prešernovem mestu, Kranju, na ogled razstava ob 220. obletnici rojstva našega največjega pesnika.

https://www.youtube.com/watch?v=BynmECaA92k&feature=youtu.be

Praznik Prešernovega rojstva smo lani prvič v celoti spletno obeležili.

Veliko zanimivih dogodkov ob letošnjem kulturnem prazniku  si lahko ogledate iz domačega naslonjača.

V Prešernovem gledališču Kranj bodo kulturni dan, 8. februarja 2021,  slavnostno odprli ob 11.00 z recitacijo Zdravljice v izvedbi hišnega igralskega ansambla, ki jo bodo posneli in predvajali po Zoomu.

Po spletu si boste lahko ob 17.00 ogledali tudi pogovore s Prešernovimi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada.

Ob 19.00 bodo predvajali posnetek predstave Nede R. Bric Dr. Prešeren, ki je bila premierno uprizorjena decembra 2019 in nam približa Franceta Prešerna skozi oči bližnjih mu žensk.

Ob 21.00 pa sledi še posnetek sodobne drame Gorana Vojnovića Rajzefiber, ki je bila premierno uprizorjena septembra 2019 in je nastala v koprodukciji med Prešernovim gledališčem Kranj in Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. Posnetka bosta na voljo na kanalu YouTube Prešernovo gledališče Kranj samo v času trajanja predstave.

Poklice in osebe, ki se skrivajo za letošnjimi Prešernovimi nagrajenci, bo mladim predstavil Nik Škrlec.

Na ogled bo tudi virtualna razstava različnih upodobitev Franceta Prešerna, kot so ga po njegovi smrti poskušali upodobiti številni slikarji, kiparji, ilustratorji, karikaturisti in celo ustvarjalci stripov.

Letošnji kulturni dan prinaša še koncert Vlada Kreslina.

Rdeča nit večera bo iskanje sorodnih sporočil v opusu velikana romantike in sodobnega barda, ki sta vsak na svoj način zaznamovala slovensko kulturo in Slovence.

O, Vrba

https://www.youtube.com/watch?v=_-VgWANxuWo

Dragi učenci,  od 6. do 9. razreda, vabljeni, da si ogledate spletno premiero uprizoritve  predstave Elvis Škorc, genialni štor.

V SNG Maribor je uprizoritev  Elvis Škorc, genialni štor nastala po najnovejšem romanu ene najbolj branih slovenskih mladinskih pisateljic, Janje Vidmar.

Uprizoritev skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavi “zamotan” svet trinajstletnika. 

Uprizoritev  bo skozi številne dramske, komične, romantične, sanjske, eksperimentalne, glasbene in gibalne elemente najstnikom predstavila, da je v svetu kompleksnih problemov najrazličnejših najstniških zagat marsikaj svetlega in pozitivnega.

Spletna premiera Elvisa Škorca, genialnega štora bo na ogled na Facebook straneh Drame SNG Maribor, premiera na Malem odru pa bo takoj, ko bomo gledalci spet lahko vstopili  v dvorane.

Vsi sedmošolci ste v lanskem šolskem letu (2019/20)  v naši šolski knjižnici prejeli darilno izdajo s tem naslovom v okviru projekta Rastem s knjigo.

Za osnovnošolce je bila izbrana knjiga pisateljice Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni štor (22.600 izvodov).

Knjiga vabi, odprite jo in se poglobite v branje.

Pet let zapored smo na naši šoli prvošolčkom podarili pravljico o dr. Francetu Prešernu.

Jasne decembrske noči se je v gorenjski vasici Vrba rodil deček. Prvi sneg  je pobelil doline, ko so vile rojenice priletele v Vrbo, da bi dojenčku napovedale usodo. Bela vila mu je napovedala, da bo zelo uspešen. Modra je napovedala, da bo deček ljubljen in srečen. Škrlatna vila je videla otrokovo občutljivo srce. Poudarila je, da ta deček ne bo srečen. Pisal bo pesmi.

Po pesnikovi smrti so se vile rojenice zopet srečale. Modra in bela vila sta škrlatni vili priznali, da je imela najbolj prav. Pesnikov najpomembnejši del telesa je bilo srce. Njegova učenost in šole so šle v pozabo, ostale pa so njegove pesmi.

Tudi to knjigo lahko vzamete v roke, jo ponovno preberete in si tako obogatite kulturni praznik.

Iskrene čestitke ob slovenskem kulturnem prazniku!

                                                                                                    Šolska knjižnica

                                                                                                    Irena Gradišnik