Na dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru, letos 19. novembra, bo že enajstič potekal Tradicionalni slovenski zajtrk v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci – da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor.

Po že ustaljenih načelih ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za kulturo in številnimi drugimi partnerji.

Glavni namen dneva slovenske hrane je poudarjanje v Sloveniji pridelane hrane, ki se ji na ta dan nameni dodatno pozornost, pridelovalcem in predelovalcem hrane – našim kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam – pa posebno priznanje. S praznovanjem dneva slovenske hrane in odločitvami za lokalno pridelano hrano, podpiramo napore naših pridelovalcev in predelovalcev hrane in izražamo spoštovanje do njihovega dela.

 V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), za katerega je leta 2011 dala pobudo Čebelarska zveza Slovenije, ko se je projekt tudi prvič izvedel na vseslovenski ravni.

Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk bo že enajsti po vrsti in bo potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Navezoval se bo namreč na mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga je za letos razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla. Prepoznavanje v Sloveniji pridelanih in predelanih kakovostnih proizvodov omogočajo sheme kakovosti Ekološka pridelava, Izbrana kakovost  Slovenija in Integrirana pridelava, s katero se ponašajo kmetijski pridelki oziroma živila, ki so bila pridelana na ekološki način ali s posebnimi lastnostmi kot so sestava, okolju prijazno pridelava, kakovost surovin, dobrobit živali, način krmljenja, dolžina transportnih poti, predelava, hitrost predelave surovin.

Na ta dan bomo na šoli posebno pozornost namenili nakupu kakovostnih, lokalno pridelanih živil slovenskega izvora iz shem kakovosti.  Ob zajtrku se bodo učenci pogovarjali o prednostih lokalno pridelane hrane ter spoznali od kod so živila, ki sestavljajo zajtrk.

Več o projektu Tradicionalni slovenski zajtrk si lahko preberete na:

Pripravila: Zlatka Harl, org. prehrane