Kulturni dan – Do začetka in nazaj in dogodek Kulturna šola 2018 (21. 9. 2018)

ALI ROŽE IZ PAPIRJA DIŠIJO?

Predstavili so tehniko izdelovanja rož iz krep papirja, ki je del naše bogate dediščine, delavnico pa so navezali tudi na vsa področja kulturne in naravne dediščine. Spoznali so praznike, šege in navade, za katere so izdelovali papirnate rože. Uporaben, barvit in lep izdelek so učenci odnesli domov, da jih bo spomnil na čas v družbi z dediščino.

 ROŽNATE SANJE

MARIJA SRBLIN – Soven d.o.o., MARJETA ŠIBILA

V delavnici so z mokrim polstenjem izdelali tkanino, na katero so s suhim polstenjem pričarali cvetove in jih kreativno oblikovali. Izdelki učencev so nastajali s pomočjo mila in tople vode (mokro polstenje). Z vbodi šivanke v volneno tkanino in različnimi barvnimi odtenki so oblikovali čudovito cvetje pisanih barv.

NITKE DEDIŠČINE

METKA ČEPE, MIHAELA ROBIČ RITONJA

Sodelujoči so spoznali, da so vezenine del kulturne dediščine. Naučili so se preprosti stebelni vbod. S stebelnim vbodom so na platno izvezli vinikin list, ki je eden izmed simbolov naše šole.

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

MILENA ANTONIĆ – Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor, RADEJA LOKAR RUTAR

V kratkem uvodu sta bila predstavljena pomen varovanja kulturne dediščine in specifikacija slogovnega obdobja baroka. Nato so učenci »pozlatili« ali »posrebrili« prej pripravljeni okrasek iz mavca bogatih baročnih oblik, ki je na koncu postal obesek ali magnet. Seznanili so se z delom restavratorja – pozlatarja, s specifičnimi orodji, s postopki dela, z upoštevanjem pravil, sosledjem postopkov ter z uporabljenimi materiali.

OD REŠITELJA ČEVLJARČKA DO PREBRISANEGA ŠKRATA BOLFENKA

ANDREJ JUDER, URBAN NEDELJKO

Ali poznate legendo o pogumnem čevljarčku, ki je Maribor rešil pred Turki? Ali pa škrata Bolfenka, ki predstavlja pomen in spodbujanje turizma na Pohorju? Učenci so pokazali ročne spretnosti in z osnovnimi tehničnimi postopki izdelali omenjena izdelka. Spoznali so pomen izdelkov, ki so imeli v preteklosti zgodovinsko noto mesta Maribora.

SLOVENCI, PIONIRJI ČEBELARSTVA!

TANJA VERHOVNIK, MARJETKA JOŠT, MARKO CESAR – Čebelarsko društvo Peter Močnik, MARJETKA GOLJAT

Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. V delavnici so spoznali kulturno dediščino v čebelarstvu. Delo je potekalo na treh postajah – slikanje panjskih končnic na lesene predloge, ogled filma in pokušina različnih vrst slovenskega medu ter predstavitev dela čebelarja (vlivanje voska, izdelava figuric iz voska).

Lectovo srce: BOD MOJA, BOD MOJA, TIM LEŠNIKOV DAL

LIDIJA ŠTRUCL

Lectarstvo je umetnostna obrt, ki sodi k slovenski kulturni dediščini. Nekaj posebnega je figuralno lectovo pecivo, med katerimi ponosno izstopa lectovo srce, ki simbolizira ljubezen, veselje, praznovanje … V delavnici so s sladkorno kremo okraševali lectova srca.

SLADKAJMO SE S ŠTRUKLJI IN POHORSKO OMLETO

MANJA PERČIČ – Izobraževalni center Piramida, ZLATKA HARL, SIMONA HARTMAN

Sodelujoči so se seznanili s tradicionalnimi štajerskimi jedmi in lokalnimi sladicami. Naučili so se izdelati sirove štruklje in pohorsko omleto, jih ustrezno dekorirati in servirati.

NA ŠTAJERSKEM PA TAKO

ALJOŠA VIVAT – Folklorno društvo Lovrenc na Pohorju, RENE REŠNAR, VESNA TRAMPUŠ 

Izmed pisane palete štajerskih ljudskih plesov so na zanimiv način spoznali venček štirih in jih v času delavnice prepletli v odrsko postavitev, ki jo kasneje lahko uporabijo tudi na svojih šolah.

ČAROBNOST ROMSKEGA PLESA

MAŠA KRIŠTOFIČ

Romi so na svojem več kot tisoč let dolgem potovanju puščali globoke sledi, ki so nekatere dežele zaznamovale s čarobnostjo romskega plesa. Romski ples ni samo ples, ampak je intenziven in neverbalen slovar komunikacije in obnašanja. V delavnici, obarvani s čustvi, ki so najpomembnejši del plesa, so učenci s plesnimi koraki ob zvokih romske glasbe zaplesali v svet romske kulture.

LJUBEZEN

SIMONA KOPINŠEK – samozaposlena v kulturi, IRENA GRADIŠNIK

Z mariborsko pesnico in radijsko voditeljico, gospo Simono Kopinšek, avtorico knjige Ljubezenke, je beseda tekla o ljubezni. V literarni delavnici so oblikovali sporočila in jih dodali k vetrnicam ljubezni, popisali in porisali papirnata drevesa, neizogibni so bili papirnati srčki in literarne zastave.

Kaj ljubezen pomeni mladim? O odnosu do ene najbolj priljubljenih besed so spregovorili tudi v radijski oddaji, ki so posneli v delavnici.

IN DRAVA MARIBOR ŠE VEDNO NOSI V STIŠNE ZGODBE

ZDENKA GAJSER – Mariborska knjižnica, JANJA SENEKOVIČ

Učenci so se v zgodbah in mislih podali s splavom na potovanje po smrtno nevarni reki, se ustavili in se nato sprehodili po grajskem vrtu ter zlezli v stolpič, da bi slišali zgodbo. Nato so v zgodbah pluli naprej mimo otoka kačje kraljice in nazadnje srečno zavili v pristan ter se zazrli v čudovite mariborske mostove, pod katerimi nas Drava nosi v številne dogodivščine in pripovedi. Od nekoč do danes.

SPOZNAVANJE UMETNIŠKIH SLEDI V MESTU

FORMA VIVA – Luciano Ceschia, leto postavitve: 1973

BRIGITA STRNAD – Umetnostna galerija Maribor, ZLATKA BERTALANIČ BERDEN

V mestnem središču so si učenci ogledali umetniške sledi, ki krasijo Slomškov, Glavni in Grajski trg, in spoznavali primere starejše umetnosti kot tudi dela, ki so jih v zunanji prostor kot popestritev in obogatitev mesta postavili sodobni umetniki. Raziskovali so primere spomeniških obeležij, umetniških posegov v prostor ter likovna dela, ki so del zgradb.

Na Taboru so se lotili raziskovanja betonskih skulptur, ki so nastala v drugi polovici 20. stoletja, ustvarjali pa so jih umetniki iz Slovenije, Italije, Japonske, Poljske, Srbije in ZDA.

RISANJE ZVOKA

ANDREJ KORELIČ, MARKO LÜK – Vinyl fabrika – Mladinski kulturni center Maribor, DAMJAN PIHLER

Mentorji Vynil fabrike so učence popeljali v skrivnosti zapisovanja in risanja zvoka. S pomočjo starega koledarja, kaktusove igle in barvice so izdelali preproste gramofone ter naredili svojo, čisto pravo gramofonsko ploščo.

OBRT V »STARIH ČASIH« – CEHI

MOJCA HORVAT, NINA GOSTENČNIK – Pokrajinski arhiv Maribor, MARTINA BORKO

Kaj so cehi? Kakšni so bili njihovi običaji, pravila, simboli …? Odgovore sta učencem s pomočjo filma in predstavitve ponudila Zgodovinski arhiv Celje ter Pokrajinski arhiv Maribor. V kaligrafski delavnici so napisali »učno pismo«, kot ga je nekoč mojster izdal vajencu, in ga pečatili z voščenim pečatom.

VEČPLASTNOST LUTKE

BREDA VARL, RAMONA LESAR PUKLAVEC

Mentorji so spoznavali, kako z lutkami pri otrocih nadgradimo doživljanje umetnostnega besedila – pesmi in kakšen vpliv imajo lutke na otroke. Videli in preizkusili so učinke, ki jih lahko dosežemo s senčnimi lutkami.

 OTROŠKE IGRE

NEŽKA LUBEJ – zunanja sodelavka JSKD, ALEKSANDRA GORJUP

So se tudi babice in dedki v otroštvu igrali? V delavnici so bile predstavljene otroške igre starejšega izvora, ki so jih otroci v mestu le malo poznali, ker so se jih vaški otroci igrali na domačih dvoriščih ali na paši.

RUDOLF MAISTER – VOJAK IN PESNIK, OGLED VOJAŠKEGA MUZEJA V KADETNICI MARIBOR

ALEŠ ARIH – Domovinsko društvo generala Maistra, DARJA VIDMAJER – Vojaški muzej Slovenske vojske, TINA BUJIŠIĆ, MIRJANA COLNARIČ

Leto 2018 je Maistrovo leto, ki je posvečeno 100-letnici bojev za severno mejo. Udeleženci so prisluhnili predavanju Aleša Ariha, predsednika Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra, ki je predstavil Rudolfa Maistra – Vojanova kot vojaka, pesnika, slikarja, bibliofila in predvsem velikega domoljuba. Po predavanju so obiskali Vojaški muzej v Kadetnici Maribor, ogledali so si tudi razstavo o spomenikih, posvečenih Rudolfu Maistru.

MARIBORSKI MOSTOVI

TONE PARTLJIČ – slovenski pisatelj, METKA SEVČNIKAR KRASNIK

Od 13. stoletja do polovice 19. stoletja je bil na Dravi en sam leseni most, o katerem so  vseskozi govorili, da škriplje ob vsakem ledu, da vozovi težko vozijo čezenj, a so šele 1847 dobili novega – železniškega.  Pravi novi most smo dobili šele leta 1913, ki je danes glavni most, o katerem so pisali, da je Eifflov stolp, položen čez Dravo. Čeprav je danes  osem mostov, ki povezujejo gosposki levi breg z delavskim desnim, je Glavni most še zmeraj glavni, ki pooseblja zgodovino Maribora in je gradbena posebnost z najlepšim  razgledom na Lent, Kozjak v ozadju in Pohorje na desni strani. Vse to je čakalo ravnatelje gostujočih šol – pod mostovi, kjer so se peljali z ladjico, so prisluhnili njihovi zgodovini.