Rok Lobnik, »učenec raziskovalec šole« v šolskem letu 2016/2017

Intervju

SOBOTNA ŠOLA MI JE DALA IDEJO
Rok Lobnik, »učenec raziskovalec šole« v šolskem letu 2016/2017

Rok Lobnik, učenca 9. d razreda, je dobil priznanje »učenec raziskovalec« v šolskem letu 201672017. Rok prihaja iz Razvanja. Že od nekdaj ga zanimajo ptice, zato je tri leta na to temo delal raziskovalne naloge in se pri tem odlično odrezal.

Kot devetošolec si najbrž že z eno nogo v srednji šoli, zanima nas, po čem si boš osnovno šolo najbolj zapomnil?

Osnovno šolo si bom zapomnil po prijateljih in učiteljih, ki so vedno bili dobri z mano in mi pomagali, ko sem potreboval pomoč. Prav tako mi bo v spominu ostal prehod iz podružnične šole v Razvanju na matično, osnovno šolo Franceta Prešerna v Mariboru. Bilo me je zelo strah in enkrat sem se v novi  šoli tudi izgubil, a ugotovil sem, da je bil strah zaman, saj so vsi bili prijazni in me lepo sprejeli.

Poleg vseh obveznosti, ki jih imaš v šoli, si se ukvarjal tudi z raziskovalnim delom. Tvoja tema so bile ptice. Kako si prišel na to idejo?

Od nekdaj me zanimajo živali, še posebej ptice. Mama mi je rekla, ko sem gledal dokumentarec o živalih: »Zakaj ravno ptice?«. Nato sem se v petem razredu udeležil sobotne šole, kamor je prišel Simon Pernat iz Zveze Slovenije, ki se ukvarja s pticami ujedami. Prinesel je veliko uharico, snežno sovo ter koconogega čuka. Navdušil me je tudi ornitološki vikend, kjer smo se prav tako ukvarjali s pticami.

Na temo ptice si naredil 3 raziskovalne naloge. Povej nam kaj o prvi.

Naslov je bil Smrdokavra. Moja mentorica je bila ga. Danice Vrzel. Raziskava je temeljila  na opazovanjih, ki sem jih opravil pri tabornikih. Pisal sem o času gnezdenja, prehrani, življenjskem prostoru ter zakaj vrsta izumira. Ugotovil sem, da jo ogroža intenzivno kmetijstvo, škropljenje, ki ga je vedno več, visokodebelni sadovnjaki itd. Za raziskovalno nalogo o smrdokavrah sem se odločil ravno zaradi njihove ogroženosti.

Kaj pa druga raziskovalna naloga?

Naslov je bil Prezimovajoče vodne ptice Mariborskega jezera. Mentorja sta bila ga. Zlatka Bertalanič Berden in Tilen Basle (član DOPPS-a). raziskave sem opravljal  v zimskem času ob sobotah od 8. do 10. zjutraj. Prezimovajoče ptice delimo v več kategorij: stalnice, ki ostanejo vse leto na istem območju, selivke – se priselijo iz severnih dežel ter prezimujejo pri nas in se poleti vrnejo, klateži – niso na istem, se klatijo po Sloveniji. Izdeloval sem grafe o tem, kako se pojavljajo, kdaj, katera se največkrat pojavi itd. Ugotovil sem, da se največkrat pojavljajo mlakarice in pomembnost Mariborskega jezera za prezimovajoče vrste.

Kaj lahko poveš o tretji raziskovalni nalogi?

Naslov je bil Spremljanje ptic v ptičji krmilnici. Mentorja sta bila ista kot pri drugi raziskovalni nalogi. Postavil sem več krmilnic (na travnik,v vinograd, gozd) ter v vsako dal drugo hrano. Opazoval sem, s čim se najraje prehranjujejo, ali to počnejo na tleh, prihajajo posamezno ali v jatah, pojejo hrano takoj ali jo shranijo itd. Ugotovil sem, da so njihova najbolj priljubljena hrana sončnična semena. V krmilnico je prihajalo več ptic, če je bilo topleje. Ko je hladno, ptice odletijo v notranjost pokrajine.

Opazoval sem »samo« eno uro na dan. Predlog, da postavim kamere, je bil zame predrag.

Končuješ 9-letko in kam te bo vodila pot naprej?

Vpisal sem se na 2. gimnazijo, kar se pa tiče raziskovalnih nalog, imam namen še raziskovati, pravzaprav že razmišljam o temi za naslednje leto.

Kaj je torej vplivalo na tebe, da si se osredotočil na ptice, kje si dobil idejo?

Še posebej je name vplivala sobotna šola, ki sem jo omenil že prej. Takrat sem spoznal, da so ptice to, kar me zares zanima.

Ali se vidiš v prihodnosti na tem področju?

 Upam, da je bil to šele moj začetek.

Kje se vidiš v čez 10 – 20 let?

Mislim študirati biologijo. Lahko, da bi se zaposlil na DOPPS-u, vendar pri delu s pticami ni veliko denarja. Seveda je denar potreben, ni pa najpomembnejši.

[Not a valid template]

Marina Drakšić, Belmina Huskić
Mentorica: Lidija Štrucl